Za Megan in Carla iz Kanade je bila pot do starševstva dolga in čustveno zahtevna. Po več letih poskusov zanositve in več neuspešnih postopkih IVF v Kanadi sta se nazadnje morala soočiti s težkim spoznanjem: zdravljenje z Meganininimi lastnimi jajčnimi celicami zanju ni bilo več uspešno.
Iskanje druge možnosti ju je nazadnje pripeljalo do Unica Clinic Brno, kjer sta se odločila za IVF z darovanimi jajčnimi celicami.
V tem videu Megan in Carl odkrito delita svojo izkušnjo — od težke odločitve za uporabo darovanih jajčnih celic in izbire klinike v tujini, do poti iz Kanade v Brno, sodelovanja z njuno koordinatorko Joanno in nazadnje rojstva njunega sina Walterja.
Ko pot zavije v nepričakovano smer
Preden sta začela razmišljati o zdravljenju v tujini, sta Megan in Carl v Kanadi že prestala več neuspešnih ciklov IVF.
Sčasoma sta začela raziskovati možnost uporabe darovanih jajčnih celic. Vendar cenovno dostopne možnosti ni bilo lahko najti. Darovane jajčne celice, ki so jima bile na voljo v Kanadi, so pošiljali iz Združenih držav Amerike, zaradi česar je bilo zdravljenje finančno zelo zahtevno. O možnosti darovanja jajčnih celic sta se pogovarjala tudi z več prijateljicami, vendar na koncu nobena tega ni mogla storiti.
»To je bilo precej težko obdobje, ko sva poskušala ugotoviti, kaj naj storiva z zdravljenjem — ali naj obupava ali naj nadaljujeva z darovanimi jajčnimi celicami.«
Prav v tem obdobju sta začela raziskovati klinike v tujini.
Zakaj sta izbrala Unica Clinic
Megan in Carl sta pred odločitvijo preučila več klinik. Zanju sta bila še posebej pomembna medicinska strokovnost in profesionalen pristop.
»Unica Clinic sva našla zato, ker je delovala kot izjemno profesionalna in zelo znanstveno usmerjena ustanova,« se spominja Megan.
Poznala je tudi univerzo McGill, kjer je študirala, in cenila povezavo, ki sta jo našla med univerzo in Unica Clinic.
Pomembno vlogo pri njuni odločitvi pa je imel tudi prvi stik z njuno koordinatorko Joanno.
»Takoj ko sva stopila v stik z Joanno, najino koordinatorko, sva vedela, da sva se pravilno odločila.«
Za par, ki se je pripravljal na pot čez Atlantik zaradi zdravljenja neplodnosti, je veliko pomenilo, da sta imela osebo, ki je bila na voljo za njuna vprašanja.
Pot iz Kanade v Brno
Odločitev za zdravljenje neplodnosti v drugi državi je seveda prinesla nekaj negotovosti.
Megan je bila posebej nervozna zaradi potovanja v tujino na zdravljenje, ne da bi pred tem osebno spoznala zdravnike. Ekipa pa jima je pomagala, da sta se pripravila na daljavo, vključno z usklajevanjem zdravljenja, zdravil in potovanja.
Ko sta prispela v Brno, so njune skrbi začele postopoma izginjati. Prijetno ju je presenetilo tudi, kako preprosta je bila komunikacija.
»Bala sem se, da morda ljudje ne bodo govorili angleško in da bova potrebovala prevod, vendar je vse potekalo popolnoma gladko. Vsi so res zelo dobro govorili angleško.«
Sprejemanje odločitve za darovane jajčne celice
Za Megan je bil eden najtežjih delov poti sprejeti dejstvo, da ne bo mogla imeti otroka z uporabo svojih lastnih jajčnih celic.
»Najtežji del najine poti zdravljenja neplodnosti je bilo zagotovo spoznanje, da klasični IVF z mojimi jajčnimi celicami za naju ne bo deloval. To je trenutek, ki ti spremeni življenje, ko ugotoviš, da ne boš imel otroka s svojim lastnim genetskim materialom.«
Potrebovala je čas, da je sprejela misel na uporabo darovanih jajčnih celic. S podporo ekipe Unica Clinic pa je odločitev postopoma postajala lažja.
»Ko sem se končno sprijaznila s tem, da bomo uporabili darovane jajčne celice in da je oseba, ki jih je tako velikodušno darovala, nekdo, ki mu bomo preprosto zaupali, smo lahko nadaljevali.«
Trenutek pozitivnega testa nosečnosti
Po vsem, kar sta doživela, je bil pozitiven test nosečnosti izjemno čustven trenutek.
»Ko sva končno dobila pozitiven test nosečnosti, je bilo neverjetno.«
Po letih neuspešnega zdravljenja sta težko verjela, da je tokrat res uspelo.
Carl je lahko Megan spremljal na številnih ultrazvočnih pregledih, tudi na prvem — trenutku, ki se ga še posebej živo spominja.
Ko je nosečnost napredovala, sta lahko spremljala, kako njun otrok raste, videla utrip njegovega srca in postopoma začela prepoznavati njegove obrazne poteze.
Pogled nazaj na celotno pot
Megan razmišlja tudi o tem, kaj bi si želela vedeti že prej na svoji poti zdravljenja neplodnosti.
Ponavljajoča se razočaranja in negotovost so bila čustveno izčrpavajoča in čutila je, da med posameznimi zdravljenji potrebuje čas, da predela, kaj se je zgodilo, in razmisli o naslednjem koraku.
»Zdaj, ko imam Walterja, se mi zdi, da bi morala preprosto nadaljevati — ta poskus ni uspel, v redu, gremo na naslednjega — ker bo na koncu uspelo.«
Ko se danes ozre nazaj, imajo težki trenutki povsem drugačen pomen.
»Bilo je toliko vzponov in padcev. Vsa ta pot me je čustveno res zelo, zelo izčrpala, vendar se mi zdaj zdi, da je bilo vse skupaj popolnoma vredno.«
Megan upa, da lahko njuna izkušnja ponudi spodbudo in upanje tudi drugim ljudem, ki še vedno prestajajo zdravljenje neplodnosti.
Oglejte si celotno zgodbo Megan in Carla
V svojem video pričevanju Megan in Carl s svojimi besedami pripovedujeta o svoji izkušnji. Njuna zgodba nas opominja, da pot do starševstva ne poteka vedno tako, kot smo si jo sprva predstavljali. Včasih so za iskanje druge poti potrebni čas, težke odločitve in pogum, da razmislimo o drugačni možnosti.
